1. |
Če jutri umrem
04:12
|
|||
|
Od kod prihajamo in kdo v resnici smo?
Smo le lutke na vajetih boga?
Če človeštvo res v usodo ujeto je,
zakaj potem ne vem, kaj čaka me?
Kaj če jutri umrem!?
Ni me strah, saj verjamem,
da moja duša živela bo naprej.
In v večnosti plesala z angeli!
Vse živo naj bi balo se objema smrti,
saj za živo vse naj bi bil to konec.
A jaz se ne bojim, nasproti ji stojim,
naj kar pride in odpelje me stran…
Kaj če jutri umrem!?
Ni me strah, saj verjamem,
da moja duša živela bo naprej.
In v večnosti plesala z angeli!
|
||||
2. |
Nov človek
04:49
|
|||
|
Ni več dneva šle so vse noči,
ko nase sem valil bremena vseh ljudi.
A v meni zanje več prostora ni,
saj vsaj enkrat bi rad živel brez tujih skrbi.
In ko odločim se za ta podvig,
odenejo me v plašč, ki poln je vseh zmerljivk.
In kot da zame več prostora ni,
odrinejo me v temen kot za smeti, saj…
Nov človek sem!
Nov človek sem in ni me sram
vsem priznati, kar je prav.
Rad bi živel le naprej!
Včasih bolj, včasih manj,
vsi potiskajo me v stran.
Radi bi, da bi zašel, a se ne pustim!
Nov človek sem!
|
||||
3. |
Gregor
05:11
|
|||
|
Nič ne odgovoriš,
spiš, prosim vstani, zvijem ti robo,
daj mi znak, da slišiš me.
Teden dni ne spim. Nebo zate prosim,
da te ne odpelje starka zakrita
na ono stran neba.
Ampak ne…
On gre gor, gre gor.
On gre gor, Gregor!
On gre gor, gre gor.
On gre gor, brez slovesa!
Greva ven do jutra, kot sva šla,
res je že hladno, spijva to žganje.
Norost več nima meja.
Mesec dni ne spim. Nebo zate prosim,
da te ne odpelje starka zakrita
na ono stran neba.
Ampak ne …
On gre gor, gre gor.
On gre gor, Gregor!
On gre gor, gre gor.
On gre gor, brez slovesa!
Nič ne odgovoriš,
spiš, daj že vstani, zvijem ti robo,
daj znak, da slišiš me.
zakaj je treba to, vsi se sprašujemo,
čas nazaj bi vrtela, te trezna objela,
zaspalo je mlado telo!
o ne…
On gre gor, gre gor.
On gre gor, Gregor!
On gre gor, gre gor.
On gre gor, brez slovesa!
|
||||
4. |
Mrtvo mesto
03:59
|
|||
|
Mrtvo mesto prireja svoj bal.
Nora noč se z mrakom riše.
Med zidovi sanjajo le
še piflarji in stare device.
A ko pade mrak in se začne naš šov,
takrat vsak čuti, da ni čas še za domov.
Hej, ti, tebi govorim brez moči.
Kar imaš od noči, je le kup bednih sanj…
Hej, ti, ne bom ti več težil, te moril,
a prav je, da veš, mrtvo mesto spet živi!
Ko vsak drugi ti diha za vrat,
in ko doma je ogenj v strehi,
ne sekiraj se, saj si mlad.
Pozabljeni so tvoji grehi.
A ko pade mrak in se začne naš šov,
takrat vsak čuti, da ni čas še za domov.
Hej, ti, tebi govorim brez moči.
Kar imaš od noči, je le kup bednih sanj…
Hej, ti, ne bom ti več težil, te moril,
a prav je, da veš, mrtvo mesto spet živi!
|
||||
5. |
Pesem zate
05:35
|
|||
|
Iščem pot, ki pripeljala bi me k tebi
brez zablod in brez ukrivljenih ovinkov
daleč tja, kjer čakaš me, da vrnem se in
vse ti dam, kar v mojih je močeh, saj…
Če bil bi pesnik bi napisal pesem zate.
Če imel bi moč, bi posadil rožo vate.
In zalival bi jo, da ne oveni...
in zalival bi jo, da ne oveni…
Vse noči utapljam se v iste sanje.
V njih živim, v preteklosti ujet sem vanje.
Vse bi dal, da bi bile resnica,
a kaj, ko se zbudim, izgineš mi izpred oči, a…
Če bi lahko živel v sanjah, bil bi s tabo.
Če imel bi moč, bi raje odpeljal te na samo,
tja, kjer bi lahko se s tabo prebudil…
tja, kjer bi lahko se s tabo prebudil, saj…
Gledam nov dan, izgubljam se v temi.
Gledam nov dan, rad bi domov!
Nočem več dni, da bi iskal te.
Nočem sanj, ki bi obujale spomine nate.
Kar imam, ujeto je v temi,
in vsak nov dan sprašujem se, kje bi bila…
Če bil bi pesnik in bi pisal pesmi zate.
Če imel bi moč in bi posadil rožo vate...
in zalival bi jo, da ne oveni…
in zalival bi jo, da ne oveni, saj…
Gledam nov dan, izgubljam se v temi.
Gledam nov dan, rad bi domov!
|
||||
6. |
V neznano
03:27
|
|||
|
Bedne misli mi razžirajo sistem.
Vse potlačim, se zapiram vase s tem.
Kje je meja, ko mi pokažejo zobe
in zdrava pamet razgubi v mraku se.
Kje čaka žival, kdo jo vabi na ples?
Kdo z bombami se igra?
Kje čaka žival, kdo jo vabi na ples?
Zdaj čas je, da grem…
V neznano, rabim pot, da potešim svoj bes.
Neznano! Kam gre pot, da zaduši moj bes?
V neznano!
Sive ceste, ob bregu pesek in nemir.
Je to resničen svet ali le moj zgrešen pogled?
Kje je meja, od koder grem lahko nazaj?
Duša zadnje dni telesu komaj še sledi!
Kje čaka žival, kdo jo vabi na ples?
Kdo z bombami se igra?
Kje čaka žival, kdo jo vabi na ples?
Zdaj čas je, da grem…
V neznano, rabim pot, da potešim svoj bes.
V neznano vabi pot, da zadušim svoj bes.
V neznano!
|
||||
7. |
Prekleti raj
04:08
|
|||
|
Ni lahko se upirat,
če sploh nimaš več moči.
Danes brez moči, jutri lutka,
s katero pometa se in igra.
Bolečina, ki ne mine.
Nočem je več pred oči…
Daleč stran dvigam svoj ponos iz ran.
Gledam in se čudim,
kako te lutke vpijajo vse izprijene laži.
Nočem več nazaj v ta prekleti raj,
vsaj dokler ne pride on, ki vdihne jim duha!
Ni več sanj, ni več smeha,
ki bi svetili v temne dni,
polne žalosti in greha,
ki nam razžirajo dlani.
To ni le igra, to je življenje.
Ne grem se več, dovolj mi je…
Daleč stran dvigam svoj ponos iz ran.
Gledam in se čudim,
kako te lutke vpijajo vse izprijene laži.
Nočem več nazaj v ta prekleti raj,
vsaj dokler ne pride on, ki vdihne jim duha!
|
||||
8. |
V zavest
03:19
|
|||
|
Mi razjeda jetra,
ko zdravim ranjeno srce,
saj z dneva v dan
utapljam v bolečini se.
Se sprašujem, mala,
kam so šli časi,
ko sva imela se rada.
Za naju prihodnost
za vedno izgubljena je.
Veš, ni lepo,
če namesto ljubezni
žganje greje telo,
saj naslednji dan z mačkom
se vrne bolečina nazaj v zavest!
In spomni se, mala,
ni dolgo nazaj,
ko sva se skupaj smejala.
Za mene razpeta,
od vsega lepega zadeta.
A zdaj omamljen,
v srcu ranjen, v duši osamljen!
Za naju prihodnost
za vedno izgubljena je!
Veš, ni lepo,
če namesto ljubezni
žganje greje telo,
saj naslednji dan z mačkom
se vrne bolečina nazaj v zavest!
|
||||
9. |
Moč domišljije
03:48
|
|||
|
Posujem zvezdni prah
na tvoje rame, prsi ki zijajo vame.
Še najbolj rdeči mak
me ne odvrne stran, da se izgubim na polju
v žametnem vesolju.
Nikoli ne reci, da greš…
Nočem biti sam, dobro veš!
Kaj vse izmisli si moč moje domišljije,
prestopi še ti prag moje fantazije.
Noro gori na nebu domišljije,
naj se zgodi, ko med naju pride.
Posujem zvezdni prah,
na tvoje rane, ki so ti v srce zadane.
Tvoj najbolj rdeči lak
me zadane in že zgubim se v tvojem vonju
na žametnem obzorju.
Nikoli ne reci, da greš…
Nočem biti sam, dobro veš!
Kaj vse izmisli si moč moje domišljije,
prestopi še ti prag moje fantazije.
Noro gori na nebu domišljije,
naj se zgodi, ko med naju pride.
|
||||
10. |
Okrog najine osi
03:52
|
|||
|
Spet sam, daj mi dlan,
daj mi celo roko, ti sploh ne veš…
Splet sanj odnaša me z vetrom,
vse sem to videl že poprej…
Dvignem se v nebo,
krila zarežejo v meglo.
Postaja hladno, objemi me tesno,
naj svet se zvrti okrog najine osi.
Spet sem začutil hrbet in kolena.
Oh, ta preobrat vremena!
Spet sam, daj mi celo roko ljubezen,
svojo avro, svoje telo…
Da dvignem se v nebo,
krila zarežejo v meglo.
Postaja hladno, objemi me tesno,
naj svet se zvrti okrog najine osi.
Ko noč znova se budi in
vsega dovolj se zdi.
Ko mesto zaspi, jaz prižgem luči!
Dvignem se…
Dvignem se v nebo,
krila zarežejo v meglo.
Postaja hladno, objemi me tesno,
naj svet se zvrti okrog najine osi.
Spet sam, daj mi v dlan svojo dušo,
Ti sploh ne veš, kako...
|
||||
11. |
Pravi obraz
05:05
|
|||
12. |
Blizu je zadnji izdih
06:09
|
|||
|
Svet postaja vse bolj rumen.
Kot koža pijanca prej ko vzame ga hudič.
Kvaliteta pade s kvantiteto.
Vsakič, ko pride na svet nov kič.
Rdeča in bela mešata se v sivo,
sivo kot las starca, ki gre na dolg dopust.
En napačen krik v glavi prvih vrst
spije vodo iz nešteto suhih ust.
Že se temni, preroke skrbi...
Vsak naj se svojega križa drži!
Vsak sam najbolj ve, kje boli, ko ga nosi!
Janezu krči se teren.
Ogrožena vrsta je, a ne gane se noben.
Lačen sosed vztraja in kar ne popusti.
Ob polni shrambi hrane čaka na nov plen.
Že se temni, preroke skrbi...
Vsak naj se svojega križa drži!
Vsak sam najbolj ve, kje boli, ko ga nosi!
|
||||
Pelhan Slovenia
Aleš Pelhan se je v začetku leta 2012 odloči, da bo svojim starim komadov nadel malo novejšo obliko in jih skupaj z novimi
posnel in izdal.
Pelhan se v letu 2020 vrača na glasben odre kot trio v zasedbi:
Aleš Pelhan - vokal, kitara
Matej Likar - bas
Simon Mislej - Bobni
Peter Smrdel - klaviature
... more
If you like Pelhan, you may also like:
Norwegian power pop outfit founded by members of black n' roll heavyweights Kvelertak strike a perfect balance between catchy and caustic.
go to album
featured on Bandcamp Radio Apr 12, 2024
go to album
This Heathen Land
by GREEN LUNG
featured on Bandcamp Radio Nov 10, 2023
go to album
featured on Bandcamp Radio Oct 27, 2023
go to album
featured on Bandcamp Radio Oct 27, 2023
go to album
featured on Bandcamp Radio Oct 27, 2023
go to album
featured on Bandcamp Radio Oct 3, 2023
go to album
